Stabilno v nestabilnosti

Zadnji dve leti si vsi želimo, da bi se naše življenje vrnilo v stare tire. Pa je to sploh mogoče? In ali je smiselno? Človeški razvoj temelji na tem, da iz vsakega obdobja ohranimo, kar nam služi. In verjamem, da življenje ne bo več nikoli takšno, kot je bilo prej. In prav je tako.

Zakaj si tako želimo vrnitev v »dobre stare čase«? Tisto življenje smo poznali, bilo je predvidljivo, lahko smo planirali, odnosi so bili boljši, ker so bili časi stabilni in ljudje bolj mirni. Čisto drugačen svet kot danes, kajne?


Pred več kot 30 leti se je prvič pojavil izraz VUCA svet. Kompetence za preživetje v takem svetu so učili člane specialne enote ameriške vojske. Ta znanja, spretnosti, veščine danes pomagajo preživeti prav vsem.

VUCA  svet je svet nenehnih sprememb, nihanja, nestabilnosti, nejasnosti.

V olatility

U ncertanty

C omplexity

A mbigui

    

Stalno spreminjanje pogojev delovanja, vsak dan nove informacije in s tem povezane spremembe povzročijo, da dojemamo delovno okolje kot nestabilno in nepredvidljivo. Enak učinek se je pojavljal že pred pandemijo in je bil posledica hitrega razvoja tehnologije, ki mu večina ljudi ni uspela slediti. 

Takšne okoliščine v zaposlenih sprožajo nezadovoljstvo, občutek izčrpanosti, stresa, tesnobe,… in zelo hitro pada tudi njihova zavzetost (Gallup).

Da se lažje soočimo z novimi razmerami in ohranjamo optimizem, je ključnih 6 elementov:


Vizija: Če poznamo smer, bomo pri doseganju cilja zagotovo učinkovitejši. Vizija ustvarja prihodnost!


Razumevanje:  Aktivno poslušanje in razumevanje pomagata odkriti nova, drugačna razmišljanja in ukrepanja. Poslušanje vodi v razumevanje, ki je temelj zaupanja!


Jasnost:  Ko se ljudje počutimo zmedeni, se opremo na informacije, ki jih dobimo –   zato morajo biti te jasne in verodostojne.


Agilnost: Rigidnost in prečvrste strukture zamenjamo s prilagodljivostjo, hitrim odzivanjem, intenzivno izmenjavo izkušenj (pomaga mreženje),…

 

Ostala dva predstavimo na delavnicah.


Kot kapitani z mirnostjo in odločnostjo vodijo ladjo do cilja v različnih vremenskih okoliščinah, tako vodje usmerjamo svoje sodelavce. Da smo sposobni svoje delo odgovorno in učinkovito opraviti, moramo skrbeti za stalen osebni razvoj.

                                        

                                                        Delimo tisto, kar imamo!                                                                                                           

Da boste lažje delili prave stvari na pravi način, smo za vas smo pripravili 2 jesenska programa:


Šolo vodenja, kjer bomo učvrstili temelje vodenja, da bomo še bolj učinkoviti – ne glede na okoliščine!

 

Kako vplivam na stranke/sodelavce, kjer bomo učvrstili temelje za ohranjanje optimizma in stabilnosti v nestabilnih časih.

 

Zapisala Helena Jurca









SPREMEMBE IN STRES


»V ponedeljek bodo šolarji lahko zopet prestopili šolski prag. V šoli bodo morali nositi maske in vzdrževati varnostno razdaljo.«

Novica, ki je bila objavljena v petek, v ponedeljek je moralo biti vse nared za izvedbo. V zadnjem letu smo se večkrat srečali s tovrstnimi objavami v medijih. Podjetja, različne ustanove, gostinci, šolniki,… smo imeli veliko izzivov s soočanjem in hitrim odzivom na  različne situacije.

  Kako takšne zahteve vplivajo na počutje in odzivanje vsakega posameznika je zelo zanimivo vprašanje. Nekaterim prinašajo nove izzive, nekaterim pa povzročijo popolni stres. Velika večina populacije se počuti dobro in varno ob ustaljeni vsakodnevni rutini. Cona udobja nam je poznano področje, vse ostalo je neznanka, vam je znano?

  Po drugi strani nam spremembe omogočajo, da se razvijamo in nam omogočajo napredek, nove ideje, nov pogled na različne stvari, tudi hvaležnost za vse, kar imamo.


Najpogostejše vprašanje, ki nam ga zastavljajo naši naročniki zadnje čase je: »Kaj naj naredimo v našem podjetju, da bodo zaposleni bolj pozitivno naravnani, da se bodo lažje soočali s spremembami in stresom?«.

Seveda nimamo čarobne palčke za odpravo vseh situacij, poznamo pa različne načine in tehnike kako se z njimi soočati in upravljati.


   Spremembe so stalno prisotne skozi celoten proces našega življenja, tudi v delovnem okolju, in so pomembne in dobrodošle. Kot osebnost se hitreje razvijamo in napredujemo z uvajanjem novosti, načinom razmišljanja, sprejemanja.

   Priporočila za lažje soočanje s spremembami in stresom v podjetju:

 Vloga vodje: na kakšen način vodja s svojim pristopom prenese novosti na svoje sodelavce. Način komunikacije, odgovornost, avtoriteta, moč, vpliv…


Komunikacija pri uvajanju sprememb: zelo pomembno, da je intenzivna, proaktivna, obilje povratnih informacij. Informiranje je ključ do uspeha pri vsakem procesu uvajanja sprememb. Vodja in zaposleni pri intenzivni izmenjavi informacij krepijo medsebojno zaupanje. Zaupanje je ključno pri uvajanju sprememb.


Stres: kaj je stres in vzroki za nastanek, prepoznavanje prvih znakov stresa. Zaznavanje in prepoznavanje različnih razpoloženjskih stanj nam omogoča, da izberemo ustrezen način odzivanja.


Procesni način upravljanja s stresom: odprti ciklusi, sistemi za vzpostavitev kontrole nad dogajanjem, načini soočanja, povečanje občutka samoučinkovitosti. Stres lahko vpliva na nas tudi pozitivno. Kako to dosežemo?


V visoko učinkovitih delovnih sredinah je medsebojna komunikacija pretočna, jasna, razumljiva in enostavna, posledično je prisotno manj stresa, soočanje s spremembami je lažje. Krepitev medsebojne povezanosti in pripadnosti zmanjša stresne situacije in povečuje učinkovitost. Zaupanje v delovanje sistema v podjetju, prinese odlične rezultate in zadovoljne zaposlene.

Prijetna delovna klima ni nekaj samoumevnega, zgradimo jo skupaj. Vsak posameznik je kamenček v mozaiku, ki predstavlja rezultat medsebojnega sodelovanja. Kako se lotiti procesa vzpostavljanja odličnega delovnega okolja, vam razkrijemo na naših interaktivnih delavnicah.



Avtorica: Brigita Kompare


Skrivnost sprememb je, da vso svojo energijo usmerite ne v boj proti starem, ampak v gradnjo novega.

Sokrat


Tim, sodelovanje, zaupanje in negotovost


Na eni od zadnjih delavnic smo se z vodji pogovarjali o vodenju, kvalitetni komunikaciji in vplivu razpoloženj na učinkovitost.

Udeleženci so izpostavili eno od pogostih vprašanj, ki ga dobijo od sodelavcev: »Kdaj bom lahko šel na dopust?«.

V trenutni situaciji jim lahko odgovorijo »Takoj, ko bo mogoče.« ali pa »Takoj, ko se bo situacija umirila.«

In sodelavci s takimi odgovori seveda niso zadovoljni. Oni hočejo točen podatek, nekaj, na kar se lahko oprejo. In v tem trenutku jim ga vodja resnično ne more posredovati. Slaba volja narašča, učinkovitost pada, številni se odločijo za odhod na bolniško,… In vodja zelo težko organizira delo, ohranja učinkovitost in pozitivno klimo v oddelku.

In so me spraševali za recept, kako naj se odzovejo, kaj naj storijo.

Receptov pri delu z ljudmi NI – to vemo. Lahko govorimo o priporočilih, lahko spodbudimo vodjo k razmišljanju in oblikovanju njegove lastne strategije,…

Za učinkovito reševanje takšne situacije je vredno osvetliti nekatere ključne elemente timskega sodelovanja:


  1. Zaupanje: zaupanje v timu gradimo postopoma: z iskrenostjo v odnosu, s skrbjo za druge (z empatijo), s sprejemanjem drugačne realnosti, s spoštovanjem in s hvaležnostjo, z izmenjavo pozornosti,…
  2.  Intenzivna medsebojna komunikacija: aktivna komunikacija, ki temelji na dejstvih, poskrbi, da informacije razumemo vsi enako. Če nismo prepričani, preverimo razumevanje
  3. Jasni cilji: vodja s sodelavci intenzivno komunicira skupni cilj / cilje, saj sodelavci lažje zavzeto in motivirano sodelujejo pri doseganju ciljev, če so jim ti jasni in razumljiv
  4. Povezanost med člani tima: v zahtevnejših situacijah (kot je tudi trenutno stanje) je za veliko večino ljudi pomembno, da imajo občutek, da niso sami, da lahko z nekom delijo dobre in slabe trenutke in hkrati, da si pri doseganju ciljev medsebojno pomagajo in se podpirajo.


Kadar so zgornje štiri točke izpolnjene, lahko govorimo o visoko produktivnih timih, v katerih vladata tako visoka učinkovitost kot tudi visoka stopnja psihološke varnosti.




Kadar vlada v delovnem okolju občutek psihološke varnosti, sodelavci lažje sprejmejo tudi spremembe, neprijetne novice,….

Še vedno ne bodo nepopolne informacije o tem, kdaj bodo lahko odšli na dopust, sprejeli z veseljem. Sprejeli pa jo bodo z razumevanjem trenutne situacije in z zavedanjem, da jim bo vodja resnično omogočil dopust, takoj ko bo to mogoče. Tak odnos in takšna reakcija je posledica globokega zaupanja med vsemi deležniki v odnosu.

In je posledica kvalitetnega dolgoročnega sodelovanja v oddelku.

Psihološko varnega okolja ne moremo ustvariti čez noč, torej je smiselno, da najprej preverite, v kakšnem okolju delujete (diagnoza tima), pripravite kvalitetne strategije za ohranjanje in izboljšanje psihološke varnosti v svojem timu in jih takoj tudi implementirate.


Za zaključek misel prof. Carlosa Davidovicha:

                                Odnos brez zaupanja je kot telefon brez povezave – namesto pogovarjanja se igramo igrice!

 

Ker so igrice lahko zelo nevarne, smo za vas pripravili več delavnic, ki nagovarjajo zgornje vsebine:


  • V kakšni formi je vaš tim?
  • Vpliv razpoloženj na učinkovitost
  • Vem, kaj misliš! A res?
  • Vodja – zgled, ki vleče
  • Razumevanje odnosov in učinkovito reševanje konfliktov                                    
 

Zapisala Helena Jurca

Richard Branson, lastnik podjetja Virgin pravi: » Stranke niso prve. Prvi so zaposleni. Če skrbiš za svoje zaposlene, bodo oni poskrbeli za stranke.«
More...

Uspeti v poslu, narediti prav, biti zadovoljen. A kako vedeti, kako? Poznamo več poslovnih metod, s katerimi ugotavljamo, kako izboljšati poslovanje. Skupno jim je, da analizirajo del sistema - preteklo delovanje in v sedanjem trenutku oblikujejo trende. Analizirajo detajle in odnos vzrok – posledica. Sistemski pristop, namesto da se analitično poglobi v detajl, se oddalji od njega in pogleda celoto – sistem podjetja kot smo ga definirali v prejšnjem prispevku. Gleda celoto in ne le enega dela ali dogodka kot ločenega ter opazuje vzorce in dinamike med njimi. Zakaj torej sistemski pristop?
More...

Je to, da nas nekdo posluša res lahko razlog, da imamo to osebo radi ali pa vsaj raje kot druge? Komunikativnost navadno enačimo z govorjenjem, še bolj pomemben del komunikacije pa je aktivno poslušanje. Govorjenje verjetno obvladamo. Kaj pa pomeni aktivno poslušati? Je to danost ali veščina? Odgovor je na dlani, če bi bila le danost, verjetno o tem nebi pisala. Torej je veščina. Lahko se naučimo aktivno poslušati. In tako poskrbimo, da nas bodo ljudje imeli radi. Nekaj napotkov na temo v nadaljevanju, ostanite z menoj.
More...

Na delovnem mestu preživimo večino svojega časa. Obrabljena fraza, ki še vedno drži. In če že preživimo 8+ ur v službi, jih je najbolje preživeti v dobri družbi. V organizaciji, kjer vladata zaupanje in odgovornost. Slednji se vzpostavita, kadar naše medsebojne komunikacijske poti niso zamašene, ampak 'čiste' in pretočne. V takšnih sredinah kultura 'to ni moje delo!', ki ohromi sodelovanje, ne obstaja.  
More...